Knjižnica je pravna oseba, njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost, ali njena organizacijska enota oziroma njen del, ki izvaja knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. Po prevladujočem krogu uporabnic in uporabnikov razlikujemo splošne, šolske, visokošolske in specialne knjižnice ter nacionalno knjižnico.
Knjižnična dejavnost, ki je knjižnična javna služba, zajema:
V Sloveniji knjižnično javno službo izvajajo splošne, visokošolske, specialne in nacionalna knjižnica.
Knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izvajajo šolske knjižnice. Te podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, vajence, dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol.
Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema in dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, so vpisane v razvid knjižnic. Te knjižnice morajo imeti:
Izpolnjevanje pogojev ugotavlja nacionalna knjižnica, ki upravlja še razvid knjižnic. Nacionalna knjižnica tudi zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic. Zbrani podatki so objavljeni na portalu BibSiSt.
Uporabnik knjižnice je fizična oseba, ki uporablja gradivo, storitve, prostore in opremo knjižnice. Član knjižnice je uporabnik, ki se včlani v knjižnico. Član je lahko tudi pravna oseba.
Nekatere osnovne storitve knjižnica omogoča le članom, in sicer tiste, ki povzročajo knjižnici dodatne stroške zaradi vodenja evidenc, izdaje izkaznic in potrdil, zagotavljanja sledljivosti izposojenega gradiva, obnavljanja poškodovanega gradiva, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti vezanih na uporabo določenih vrst gradiva, izpolnjevanja obveznosti vezanih na avtorske in sorodne pravice in podobno.
Knjižnica članom lahko zaračuna članarino in/ali drugo nadomestilo, s katerim pokrije del dodatnih stroškov, vendar le, če pokrivanje teh stroškov ni zajeto v okviru financiranja javne službe. Člani do osemnajstega leta starosti in brezposelne osebe so oproščeni članarin in vpisnin.
Knjižnice za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe zaposlujejo strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce.
Strokovni knjižničarski delavci so: knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Opravljajo strokovna dela, ki so temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Imeti morajo raven izobrazbe, predpisano v 39.a členu Zakona o knjižničarstvu ter opravljen bibliotekarski izpit iz 39.b člena istega zakona.
Drugi strokovni delavci opravljajo druga strokovna dela, ki so potrebna za izvajanje knjižnične javne službe. Raven in vrsto izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o sistemizaciji.
Administrativno-tehnični delavci opravljajo manipulativna, administrativna, tehnična in druga podporna dela. Raven in vrsto izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o sistemizaciji.
Strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev izvajajo Narodna in univerzitetna knjižnica, Institut informacijskih znanosti, Učni center Mestne knjižnice Ljubljana, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter društvi Združenje splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Več informacij o usposabljanju knjižničarskih delavcev najdete na portalu Izobraževanje.